News
Articles: President Christopher Loeak's Address (in Marshallese) at Nitijela Opening
Ao naan in yok-yokwe im good morning nan kom woj aolep ilowan chamber in an Nitijela im aolep ro rej ronjake enaan in ao ilo Radio V7AB. Ij kobalok wot ilo Jar eo an Chaplain in an Nitijela Reverend Enja Enos im lelok adwoj jimor naan in kamolol nan Anij Jemed ilan kin kojerammon im kejbarok eo an ioon Republic in an Marshall Islands. Ikonan bareinwot bok ien in im lelok ao kamolol nan Reverend Enos im Dri-kaki ro Jemed ilo Eklesia ko adwoj kajojo kin kijetoto im kate ko aer, im kin aer bok konaier im jiban lonnaj lontak jokun mour ibellakin aelon kein ad.
Mr. Speaker, Dri-utiej rein aolep an armij in Majol:
Ej juon menin ao utiej im monono nan ao kio kwalok Policy eo an Kien in ami eo enaj jek-na-loman wawen an jerbal im emakitkit money ko ilowan bill in kojeemwaj eo an yio in im yio kane ruo tok elik.
Policy Statement in ej kamol im kabin konan eo an armij ro im rar kabbe kij kin eddo in nan lolorajke im buk-bukot mejlan mojno ko im aban ikijen service ko an Kien eo nan aolep armij in aelon kein.
Mr. Speaker, Na im rein iuan Cabinet ebin ilo kelmenlokijen ka am im ejanin jako am tomak ke ej konan eo an armij elab in bwe en komman oktak ko remanlok ilo ien eo emokajtata, im elikin 6 allon ko, im bareinwot elikin am kar maron kommane jet ien ronjake im bok melele ko ibben aolep jikin jerbal ko an Kien in ami, Cabinet eo kio emoj de an emakit ilo jet jet bunten ko non libjerjere im na kitien kotobar kein jilu:
Kemaron im kokajuur armij in Majol
Kokmanmanlok im Lelontak Lal in adwoj
Kokajuur im kemourur I economy eo an lal in ad
Kotobar kein renaj karok bedbed in adwoj emakit maanwaj --- ilo ad jolok wawen im imenene ko rar jab jiban koj ilo torre ko mantak im kabur ad wonmanlok, ak ejja ilo ien in wot kwaruj jitiben ibbendon im wa-kuk wa-jimor eo ilo ad rarikdon ilo jerbal im mour einwot bar juon Lal ak juon armij eo eutiej buruon kin e make—Ri Marshall.
Ilo kotobar in non kemaron im kokajuur armij in aelon kein ad, emenin aikuj bwe en jokun wot juon jerbal in lelok kapeel im jelokijen nan armij in aelon kein bwe ren maron tobar jonok ko rej atartar iben kapeel im jelalokijen ko rebed ibben ro ilo Lal ko jet ibelakid ak ko jet ilo Lal in non aer bar maron bukot aer mour im jeraman ejab ilo ailin kein ad wot, ak bareinwot ijoko jet.
Elonwot iadwoj je kile ke kajur im menin jeraman eo elabtata ilo Ailin kein ad ej armij ro. Ilo aer kapeel im wor jelalokijen ibaer renaj boktok elab kajur im jeraman. Kin menin, kejemoj eo elabtata ilo Bill in Kojemoj eo enaj etal non jerbal ko rej lolorjake lelok kapeel im bareinwot jelalokijen non armij ro. Kojemoj in enaj kitbuj jen laltata non lontata ilo school ko ,ak Early Childhood non Post-Secondary Education. Elon kojemoj non College of Marshall Islands ejab non kajkul ikijen academic course ko wot ak bareinwot ikijen vocational im job training ekoba ko ikijen maritime, ak ejrakrok. Ijelokin money ko rej kejemoj non RMI-USP Project program eo, ej bareinwot earmarked ilo budget eo dettan in $500 thousands non Campus eo ekkal an USP North Campus eo enaj jutak ilo Majuro in. Money eo non Aids to Private school enaj etal wot. Ijelokin money kein kojemoj non jet ian jerbal kein ikijen education, ekkal ko an mon school ko ilo jukjuk im bed ko ilo ailing kein rej wonmanlokwot. Kotobar ko non solarize I aolep school ko ilo outer islands im koman bwe ren bareinwot lon aer computer im maron access non internet ej wonmanlokwot.
Mr. Speaker, ejab funding kein wot non school im ekkal kein an mon school im kein jerbal ko ie jej kejatdrikdik ke renaj bwe non kake kotobar in non kokajuur im komaron armij in Marshall ikijen kapeel im jelalokijen ak ebar kanuj aurok bwe ro rej katakin en jet ro remaron im rejla kaktakin. Kin menin, eaurok bwe program in certification eo an ri kaki ro en wonmanlokwot. Non kojemlok melele jet kein iar biktok ikijen jerbal in lolorjake lelok kapeel im jelalokijen non kokajuur im komaron armij, ikonan lelok ao kile im nebar non Minister eo an Education im ro rej jerbal ibben kin kile in aer ke ro rej tel ilo school ko ren jab jela wot kin kilen katakin ak ren bareinwot ro ewor aer kabel im jela ilo tel. Im ejab meninwot ak bareinwot ilo an Minister in im ro mottan ilo Ministery eo kile aurok ko an local government ko im jukjuk im bed ko kin ijoko kunaer ilo aer bok kunaer ilo school ko aer.
Mr. Speaker, ilo an jelalokijen armij, kejatdrikdrik eo ej bwe renaj maron jela kejbarok er make jen naninmij. Wawen in ej kirmol ilo elonwot ien ko. Botab ke kij armij, jejab dien mij wot ak jejbar dien naninmij. Ijoke ilo ad likun ketal lomnak kein ad ikijen naninmij kein jej buki ilo Ailing kein, jej kile ke elonwot iaer jej buki itok wot jen kilen ad mour. Ilo ad mona, mona ko rejab ekkar non ejmour, einwot mona ko elab kirij im sugar ie, Ilo an dik ad emakitkit im jab exercise, kobatat im bar wawen ko jet, enin ej unin an lon iad jej naninmij kin naninmij in tonal im naninmij ko jet mottan, naninmij in menono im bar naninmij ko jet, rejab kabobo ak jej buki itok wot jen wawen im kilen ad mour.
Mr. Speaker ij konono kin naninmij, bwe naninmij ejab komaron im kokajuur kij. Ilo mol ej boktok non kij mojno ilo elon wawen ko. Ej boktok non kij mojno ilo enbwinier im ilo lomnak im jotob ko ad. Ej bareinwot komojnoik kij ilo ad jolok money ko relab non kemour kij jen naninmij kein konono kaki. Mr. Speaker, ilo ao tomak eddiklok money ko jenaj juloki non lolorjake jerbal ko non bobrae naninmij jen money ko jej juloki non kemour kij jen naninmij. Kin menin jenaj bar maron kokajurlok kij make elane money ko jenaj kar juloki non kemour kij jen naninmij ko rejerbal non bar jet menin aikuj ko ad. Ilo ad naj ejmour im jab naninmij kin program in bobrae ko jenaj bareinwot kajuur non ad jerbal im komane ijoko konaer non family ko ad ak jukjuk im bed ko ad ak bareinwot ilo ad lale kij make.
Kien in ami ej kile men in im ej kajeon bwe en laplok jetnakin wellness program eo im bareinwot program ko jet renaj jiban ilo lolorjake jerbal in bobrae naninmij. Non wanjonak jerbal iben local government ko im jukjuk im bed ko ikijen ekkat mona ko rekkar non ejmour, ekoba mona ko kar baj kijod wot ni, ma em bob.
Ejab men kein wot ak ijelokin an jikin ejmour ko katakin kilen bobrae naninmij ko ilo outreach program ko aer, school ko raikuj bwe renbar lab konaer ilo katakin ri school ro kilen bobrae naninmij jen er make. Family ko, jukjuk im bed ko, kabun ko, im dolul ko raikuj bar elwetak im bok kunaer. Ajmour ejab bed wot ilobden pein kajojo iad ak ej bareinwot juon adwoj jimor eddo.
Kokomanmanlok im Lelontak Lal in Ad
Ikijen kokomanmanlok im lelontak Lal in ad, elab an lon men ko jaikuj bwe jen komani einwot an debakbak unin konono in. Juon ian wawen ko im enaj koman bwe en kokomanmanlok Lal in ad ej bwe kakien ko ie ej jet ko roman. Ej jet ko renaj koman bwe jerbal ko ad renjab alikarwot ak transparent, ak renaj bareinwot koman bwe jen accountable ak jimwe ilo jerbal ko ad. Ra ko, institution ko, agency ko, im state owned enterprise ko an kein ej jet ko roman im boleman aer jerbal. Ejelok aermwe ie, ejelok kalijoklok ie, ejelok komator ie, ak rej jerbal ekkar non policy, kakien im rules im regulation ko rar ejak kaki.
Juon ian bar wawen ko enaj kokomanmanlok Lal in ad ej ikijen kein jerbal ko im bareinwot wonmanlok ko ikijen wawen aer jerbal. Non wanjonak wonmanlok ko ikijen jerbal in communication ilo an naj connect e ailing ko ilikin non telephone im internet. Ak ilo an naj V7AB lablok jetnakin bwe en bareinwot broadcast ilo T.V.. wawen kein ej jet ko jej jerbali kio non kawonmanlok ailing kein ad. Jerbal in kemramlok ailing kein kin solar ej wonmanlokwot mae ien eo enaj bwe mat ailin ko ad im wurur im ebbol kin solar im wawen ko jet ikijen renewable energy. Wawen ej bareinwot kakirmol konan eo ad bwe lal in en emakit jen sourse in energy ko rej kakure mejatoto non ko rejab emon wot non mejatoto ak robareinwot sustainable. Jerbal ko non lolorjake kokomanmanlok ial in itoitak ko ilo mejatoto im ion den iloan ailing kein im non likin ailin kein rej wonmanlok wot.
Ilo ad kokmanmanlok Lal in adwoj, kem naj jerbal im lolorjake bwe lal in ad, jikin jerbal ie im kakien ko rej kejbarok jjokane im ainemon ren jet ko rowamour-ur, kajur im bolemen.
Ilo ad naj kokajuur im kemourur economy eo an lal in ad, kem naj na lolorjake bwe official development assistance ko ak jiban ko jen lal ko jerar im mottar ren jijet im maron jerbal ekkar nan aikuj ko an armij in Majol. Ilo wawen in jenaj maron komman bwe jen maron jerbale aikuj kein bwe ren tobar armij ro ibellakin aelon kein ad im mejaal aban ko rej jelet er jen ien nan ien. Jenaj bareinwot bukot wawen ko renaj kadriklok an Kien eo inenene ilo na ial in kajeded im ajeje eddo ko einwot economic ko nae trust fund eo im retirement fund eo, im kalek im kelablok jerbal in business ibben ro jerar im mottad ilo woden bwil in im ibelakin lal in.
Nan kejemlok naan in ao, I konaan na ainikiear woj jimor im lelok kamolol nan development partner ro ad ainwot United States of America, Japan, Republic of China (Taiwan), Korea, Australia, United Nations, European Union, im Regional Organization ko im NGOs’ ko kajojo kon jiban ko aer nan kien eo im armij in Republic in an Marshall Islands.
Bar juon alen ao naan in kojerammon nan aolep rikwelok rein im aolep armij in Majol. Anij en laplok an kojerammon Republic in an Marshall Islands. Meninwot kom aolep emol.
- 33rd Constitutional Regular Session 2012, 2nd Half Opening Ceremony, Office of the President, Majuro, Marshall Islands
(file photo)